g. Rajšter, v zadnjem času je bilo veliko povedanega o poenotenju vizualne podobe slovenskih športnikov v tujini. Kakšna je pri tem vloga Direktorata za šport RS ter kakšno je Vaše osebno stališče glede izbire vodilnih barv, v katerih se naj predstavljajo slovenski športniki?

Konsenz glede barv je bil sprejet, slovenski športniki se naj bi na uradnih mednarodnih tekmovanjih predstavljali v modri, zeleni in beli barvi, določena je tudi tipologija barv oz. barvna lestvica, a težava se pojavi v tem, da se nekatere panožne zveze tega dogovora ne držijo. Predstavljanje je tudi precej povezano z sloganom »I feel Slovenija«, kjer je v ospredju zelena barva. Na ministrstvu ne moremo poseči direktno v uporabo samih barv, to je predvsem v domeni Športne zveze Slovenija in Olimpijskega komiteja Slovenije.

V času gospodarske krize se slovenski šport sooča s še večjim pomanjkanjem finančnih sredstev. Kako ste se na to odzvali na Direktoratu za šport RS, ste morebiti športnim organizacijam poleg finančne ponudili še kakšno drugo pomoč?

V letu 2009 smo na ministrstvu uspeli zagotoviti 20 odstotkov več sredstev kot v letu 2008, medtem, ko smo znotraj teh sredstev za priprave na svetovna in evropska prvenstva panožnim zvezam namenili celo 30% več sredstev. V zadnjem letu smo predvsem izboljšali še pogoje za dokončanje izobrazbe vrhunskih športnikov oz. izboljšali smo položaj športnika ob prehodu iz športne v poklicno pot. Menim pa, da z javnimi sredstvi ni mogoče v celoti ublažiti te ekonomske situacije, zato se bodo morale tudi športne organizacije korektno odzvati na to nastalo situacijo. Problem se pojavlja tudi v previsokih pričakovanjih športnih organizacij na področju zagotavljanja finančnih sredstev, postavljale so si previsoke cilje, ki so za posledico v nadaljevanju imeli različne dolgove. Potrebno je bolj načrtno in transparentno upravljati s finančnimi viri, še posebej v času trenutne ekonomske situacije.

Kaj po Vašem mnenju poleg finančnih sredstev slovenski šport trenutno najbolj potrebuje, pogreša?

Če se nam v zadnjih letih stanje na področju športne infrastrukture za velike prireditve izboljšuje, to ne sme biti past, ne smemo pozabiti na pogoje za široko dostopnost do športne infrastrukture, za široke množice, da to infrastrukturo lahko uporabljajo in se športno udejstvujejo. Veseli nas, da Ljubljana odpravlja moralni dolg, da bomo lahko prišli do novega sodobnega stadiona in športne dvorane, v uporabo smo uspeli predati Pokljuko, zelo resno smo se lotili tudi projekta Planica. Kar zadeva širše, pa bo potrebno zavihati rokave pri ponovnem zagonu programov športa otrok in mladine. Zavedamo se velikega pomena aktivnega ukvarjanja s športom za otroke, ki prinaša zdrav način življenja, zato bomo v te projekte posegali tako s finančnimi sredstvi kot tudi strokovnim znanjem. Po drugi strani pa to generira neko široko bazo za izbor bodočih vrhunskih športnikov, ki bodo čez nekaj let predstavljali in zastopali Slovenijo tudi na mednarodnih tekmovanjih. Velik poudarek smo v zadnjem letu namenili tudi strokovnemu delu. Uspeli smo zagotoviti, da so strokovna izobraževanja, usposabljanja za športne delavce brezplačna.